Jugonostalgija
Jugonostalgija označuje družbeni fenomen v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, gre za novejši sociološki pojem. Jugonostalgija prvenstveno idealizira nekdanjo skupno ekonomsko, kulturno in varnostno situacijo v socialistični Jugoslaviji v obdobju od 1945 do 1991. Pojem jugonostalgija se je prvič pojavil po razpadu skupne države, v začetku 1990ih let.
Kot posledica večjega števila družbenih sprememb, ki so se zgodile v jugovzhodni Evropi, je pojav jugonostalgije večinoma omejen na manjše skupine in posameznike, ki so večji del svojega življenja preživeli v SFRJ in to obdobje smatrajo za zelo pozitivno, kljub vojnam in ekonomski nestabilnosti, ki je sledila letu 1991. Nekaj klasičnih primerov jugonostalgije so praznovanje Titovega rojstnega dne in dneva mladosti 25. maja, obiski Titove rojstne hiše v Kumrovcu ali njegovega groba v Hiši cvetja v Beogradu, ustanavljanje različnih društev z imenom nekdanjega predsednika SFRJ, vedno več pa je tudi spletnih strani, ki so posvečene nekdanjim ikonam socializma v naši skupni držđavi.
Jugonostalgija je družbeni fenomen, ki je danes zlasti prisoten na območju Bosne in Hercegovine, v malo manjši meri pa tudi v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije (Hrvaški, Srbiji, Sloveniji, Črni Gori in Makedoniji), ki so za časa Titove vladavine dosegle splošni ekonomski in tudi kulturni ter politični razcvet.