Jugonostalgija

Zapisi označeni z ‘Jugonostalgija’

Prav gotovo se je v vsakem Slovencu, ki se je rodil v bivši Jugoslaviji, ali pa je o njej slišal le dobre stvari, prebudila jugonostalgija. Skoraj vsak mali oglasnik nudi nekaj, zaradi česar ne bomo nikoli pozabili, kaj nam je nudila Jugoslavija. Toliko glasbenih skupin iz starih časov, ki jim lahko prisluhnemo, toliko turističnih krajev, ki jih lahko obiščemo, nenazadnje tudi toliko hrane, ki je značilna za balkanske države in jo lahko poskusimo… Če razmišljamo o tem, se je v nas prebudila jugonostalgija.

Zato pa obstaja tudi marsikateri mali oglasnik, v katerem se nahajajo mali oglasi, povezani z državami na Balkanu. Eden takih je tudi mali oglasnik za jugonostalgike, ki oglašuje tudi stvari iz tistih časov. Nekdanja Jugoslavija na svoja področja še vedno vabi mnoge turiste, ki jih zanima, kaj je vojna naredila na Balkanu. Mali oglasnik tako lahko s svojo ponudbo turističnih destinacij, glasbe in nenazadnje tudi restavracij z balkansko prehrano poskrbi, da jugonostalgija v nas prebudi le najlepše spomine na dobre stare čase.

Pri poslušanju pesmi Parnega Valjka se pri mnogih prebudi jugonostalgija. Skupina obstaja že 35 let in je posnela že veliko hitov. Skupina je zelo popularna tudi v Sloveniji. Tudi Parni Valjak ima rad Slovenijo. Za njih je Slovenija kot drugi dom, ker so nastopali v veliko krajih po Sloveniji. Glavni skladatelj v skupini Hus je rekel, da noče da je pri njihovem delu prisotna jugonostalgija, zato je napisal pesem Nakon svih ovih godina. Kmalu bo izšel tudi nov album Parnega Valjka.

Jugonostalgija označuje družbeni fenomen v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, gre za novejši sociološki pojem. Jugonostalgija prvenstveno idealizira nekdanjo skupno ekonomsko, kulturno in varnostno situacijo v socialistični Jugoslaviji v obdobju od 1945 do 1991. Pojem jugonostalgija se je prvič pojavil po razpadu skupne države, v začetku 1990ih let.

Kot posledica večjega števila družbenih sprememb, ki so se zgodile v jugovzhodni Evropi, je pojav jugonostalgije večinoma omejen na manjše skupine in posameznike, ki so večji del svojega življenja preživeli v SFRJ in to obdobje smatrajo za zelo pozitivno, kljub vojnam in ekonomski nestabilnosti, ki je sledila letu 1991. Nekaj klasičnih primerov jugonostalgije so praznovanje Titovega rojstnega dne in dneva mladosti 25. maja, obiski Titove rojstne hiše v Kumrovcu ali njegovega groba v Hiši cvetja v Beogradu, ustanavljanje različnih društev z imenom nekdanjega predsednika SFRJ, vedno več pa je tudi spletnih strani, ki so posvečene nekdanjim ikonam socializma v naši skupni držđavi.

Jugonostalgija je družbeni fenomen, ki je danes zlasti prisoten na območju Bosne in Hercegovine, v malo manjši meri pa tudi v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije (Hrvaški, Srbiji, Sloveniji, Črni Gori in Makedoniji), ki so za časa Titove vladavine dosegle splošni ekonomski in tudi kulturni ter politični razcvet.